60% žensk se je že pretvarjalo, da so doživele orgazem. Razlogi za to dejanje pa so najrazličnejši.
Nekaj časa nazaj sem poslušala epizodo enega od svojih ljubših podkastov, kjer je bila gostja Candice Nicole Hargons, ki je letos izdala svojo knjigo z naslovom Good Sex: Stories, Science, and Strategies for Sexual Liberation.
Tema epizode je bila predstavitev njene knjige in brez sramu povem, da me je prepričala (kar sicer pri knjigah o seksu ni preveč težko. Ups.). Kupila sem jo. Obožujem avtorje, ki v meni vzpodbudijo razmišljanje in me »prisilijo«, da na stvar pogledam nekoliko drugače. In Candice je to uspelo. Zaradi nje sedaj drugače gledam na hlinjenje orgazma, saj je ob raziskovanju za svojo knjigo naletela na razlog za pretvarjanje, o katerem pred tem sama nisem razmišljala. Ampak več o tem malo kasneje.
Hlinjenje oz. pretvarjanje, da smo doživeli orgazem, v resnici ni nič novega – predvsem med ženskami. Ena prvih študij, ki je raziskovala ta pojav, je ugotovila, da je med 50% in 58% žensk že hlinilo orgazem.
Tudi sama sem med svojimi sledilkami na Instagramu naredila majhno raziskavo. Spraševala sem jih:
Si kdaj hlinila (se pretvarjala, da si doživela) orgazem?
Rezultati so me presenetili, saj kot lahko vidiš s spodnje grafike, je že 60% žensk, ki so odgovarjale hlinilo orgazem.
Kaj pa so moje sledilke navedle kot najpogostejši razlog za to dejanje?
Daleč največ mojih sledilk je odgovorilo, da so orgazem hlinile zato, da bi pospešile zaključek spolnega odnosa (”Da bi bilo prej konec”, “Da je čim prej nehal .”).Tu so nekatere opredelile tudi bolj specifičen razlog za željo po koncu seksa, kot na primer težave v partnerskem odnosu (”Takrat sva imela bolj tak odnos in sem to naredila, da bi bilo čimprej konec..”, “Ko bivši ni upošteval mojih želja, prošenj itd. – da bi čimprej končal, ker je bilo mučno”), slab seks (”Ko je sex tolk slab sam da konča.”) ali pa bolj enostavno – se jim ni dalo (”Da bi bilo konec ker se mi res ni dalo.”).
Poleg želje po zaključku pa se je med pogostejšimi razlogi za hlinjenje orgazma pojavljal tudi zaščita partnerjevih čustev oz. strah pred tem, da bi se partner slabo počutil (“da ne razočaram partnerja”, “Da njemu ni bilo bed”…) ter izogibanje komunikaciji: “Ker sem vedla, da mi ne bo prišlo in sem raje zafejkala, kokr pa da mu razlagam kaj točno more”. Slednji večkrat zaradi partnerjevih karakteristik (”Ker je bilo lažje kot met pogovor, zakaj mi ni prišlo, ki se je vedno slabo končal zaradi exovega ega.”, “Prvi tip ni dobro sprejel kritike in me zmerjal da je z mano nekaj narobe in ne samo da on ne zna.”).
Poleg prej naštetih medosebnih razlogov pa nekaj odgovorov lahko umestimo v kategorijo individualnih razlogov za pretvarjanje, kjer je največ sledilk izpostavilo mladost in z njo neizkušenost (”Sem bila mlajša in se nisem dovolj zavedala da si zaslužim da se moški potrudi zame”, “Zame je bilo prvič (strah, mladost). Četrti seks sem dala napotke, ker je upošteval, je zdaj moj mož.”), pojavil pa se je tudi razlog, ki nakazuje na prepričanje, da za doseganje orgazma potrebuje preveč časa: “Prepričanje, da rabim preveč časa, da mi pride“, “Mislila sem da predolgo traja…”.
Vse to so razlogi, ki se skladajo z obstoječimi raziskavami.
Dolgo časa sem verjela, da je hlinjenje orgazma nekaj, česar se moramo za vsako ceno izogibati. In razlogi, ki so jih naštete moje sledilke, res niso najbolj vzpodbudni oz. so razlogi, katerim bi priporočala, da se izogibamo.
Če med spolnostjo molčimo, »stisnemo zobe« ali hlinimo orgazem, partner nima prave informacije o tem, kaj nam je prijetno in kaj ne. Posledica je, da se neželeni vzorci ponavljajo, mi pa ostajamo nezadovoljni. Odprta komunikacija zmanjšuje zadrego, krepi zaupanje in dolgoročno izboljšuje kakovost spolnih izkušenj.
Candice Nicole Hargons v knjigi Good Sex: Stories, Science, and Strategies for Sexual Liberation lepo pojasni, da je spolna komunikacija ključna tako pri pozitivnih kot pri negativnih izkušnjah. Če o spolnosti govorimo redno in sproščeno, postane to nekaj povsem normalnega, kar zmanjša napetost, ko moramo spregovoriti tudi o težjih temah.
Bistvo je torej v tem, da s partnerjem govorimo odkrito, a prijazno. Če povratne informacije podajamo jasno in spoštljivo, s tem ne samo, da poskrbimo za svoje meje in užitek, ampak hkrati krepimo povezanost, zaupanje in občutek varnosti v odnosu.
Kateri pa je razlog za hlinjenje orgazma, ki je bil zame nov in ga celo vzpodbujam?
To, da nekatere ženske orgazem hlinijo z namenom povečanja lastnega spolnega vzburjenja. In rezultati raziskave kažejo, da ženske, ki orgazem hlinijo z namenom povečanja vzburjenja, bolj konsistentno doživljajo orgazme kot tiste, ki ga hlinijo zaradi strahu ali ugoditve partnerju.
Čeprav večina razlogov za hlinjenje orgazma kaže na nezadovoljstvo, izogibanje komunikaciji ali zaščita partnerjevih čustev, obstaja tudi izjema. Ko je namen hlinjenja povečanje lastnega vzburjenja, lahko to pravzaprav prispeva k večjemu užitku in celo k večji konsistentnosti doživljanja orgazma.
A ključno pri tem je nekaj drugega: tudi takrat, ko uporabljamo hlinjenje kot orodje za igro in spodbudo, je pomembno, da to s partnerjem odkrito skomuniciramo. Le tako lahko ostane spolnost varen prostor, v katerem se oba počutita sprejeta, razumljena in svobodna v raziskovanju.
👉 Torej: hlinjenje orgazma ni nekaj, kar bi v splošnem priporočala. Če pa ga uporabljaš kot del svoje erotične igre in povečevanja užitka, naj bo to zavestna odločitev, ki jo partner razume in spoštuje.
