Objavljeno: 13. oktobra 2025
Je res doživela orgazem?
60% žensk se je že pretvarjalo, da so doživele orgazem. Razlogi za to dejanje pa so najrazličnejši.
Samozadovoljevanje je nekoč veljalo za tabu in znak norosti, danes pa vemo, da je del običajne spolnosti s številnimi pozitivnimi učinki.
Piše se leto 1947. Samozadovoljevanje je takrat veljalo za znak neuspešne partnerske zveze, veliko perverzijo, hud greh in celo bolezen oziroma norost, ki jo je bilo potrebno zdraviti.
A Alfred Kinsey, pionir raziskovanja spolnosti, je že vedel, da temu ni tako. V tem času je namreč izvajal raziskavo o spolnem vedenju ameriških moških, katere rezultate je leto kasneje objavil v knjigi “Sexual Behavior in the Human Male”. Javnost, predvsem pa oblast, je bila nad rezultati šokirana. Raziskava je pokazala, da se je kar 92 % moških že samozadovoljevalo. Postalo je jasno, da samozadovoljevanje ni nikakršna bolezen in ne vodi norost, oslepitev, plešavost ali neplodnost, kot so verjeli prej.
Danes, leta 2025, vemo že veliko več. Znanost je potrdila, da samozadovoljevanje ne škoduje, ampak je povsem normalen del spolnosti. A kljub temu so nekatera sporočila iz preteklosti še vedno prisotna – pogosto nezavedno. Čeprav vemo, da samozadovoljevanje ne povzroča fizičnih posledic, kot so oslepitev ali neplodnost, mnoge še vedno spremlja sram in občutek krivde.
Na to kažejo tudi besede mojih sogovornikov, s katerimi sem se v sklopu intervjujev za svojo magistrsko nalogo pogovarjala o samozadovoljevanju:
»Prvič, ko sem masturbiral, se prav spomnim, da sem se počutil, kot da je nekaj narobe z mano, kot da sem nekaj zagrešil.«
»V preteklosti me je bilo kar sram in sem se počutila kot da sem edina, ki to počne.«
Še danes je samozadovoljevanje ena od bolj razširjenih spolnih praks in pomemben del spolnega življenja posameznikov. Ampak kljub temu med nami še vedno krožijo številni miti, vezani na samozadovoljevanje. Eden od mitov, s katerim se najpogosteje srečam, se glasi:
Samozadovoljevanje je le “nadomestek” za spolnost v paru
V tem kontekstu sem ravno pred časom svoje sledilce na Instagramu spraševala:
“Kako bi se počutil_a, če bi si v določenem trenutku tvoj partner_ka bolj kot spolnosti s tabo, želel_a samozadovoljevati (ob predpostavki, da imata drugače redno spolnost)?”
Rezultati so pokazali, da bi se več kot 60 % (N=196) anketiranih ob tem počutilo vsaj malo slabo oziroma neprijetno.
Mnogi še vedno mislijo, da samozadovoljevanje pomeni, da oseba nima dovolj seksa ali da ima težave v partnerskem odnosu. Vendar resnica je drugačna – samozadovoljevanje je povsem običajna praksa tudi v srečnih in izpolnjujočih razmerjih.
Samozadovoljevanje prinaša številne koristi, kot na primer:
To znanje lahko pomembno izboljša tudi spolne odnose s partnerjem, če ga znamo ubesediti ali pokazati.
Ena od mojih sogovornic je svojo izkušnjo opisala takole:
»Jaz sem bila dolgo časa prepričana, da je partner za to, da jaz občutim užitek….«
Ko je premagala ta občutek in začela raziskovati svojo spolnost skozi samozadovoljevanje, je postopoma ugotovila, da lahko svoje želje tudi jasno izrazi in prevzame odgovornost za svoj užitek:
»… se mi zdi, da od takrat tudi z besedami znam lažje povedati kaj mi paše, kar prej nisem znala. Sem si mislila: “Ja razišči.”, tako sem prelagala odgovornost na nekoga tam čez, namesto da bi jaz karkoli znala že povedati, ali pa da bi mi bilo sploh mar, da se na nek način poznam.«
Pomembno je razumeti, da samozadovoljevanje ne tekmuje s partnersko spolnostjo, ampak jo dopolnjuje. Lahko je dragoceno, kadar eden od partnerjev zboli, kadar ni v razpoloženju za spolnost ali kadar sta narazen. Če ga v razmerju sprejmemo kot del širšega spolnega repertoarja, lahko prinese več odprtosti, sproščenosti in zadovoljstva v odnos.
Zato imej v mislih, da samozadovoljevanje ni znak pomanjkanja spolnosti, ampak naraven del zdrave spolnosti!
Viri:
